Sadra | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | VI. razred: Sulfatni minerali |
Kemijska formula | CaSO4·2H2O |
Lastnosti | |
Barva | brezbarvna do bela; če vsebuje nečistoče, je lahko rumena, svetlo rjava, modra, rožnata, rjava, rdečerjava ali siva |
Kristalni habit | masiven, sploščen, raztegnjeni, praviloma prizmatični kristali |
Kristalni sistem | monoklinska prizmatična 2/m |
Dvojčičenje | zelo pogosto na {110} |
Razkolnost | popolna na {010}, različna na {100} |
Lom | školjkast na {100}, vzporedno cepljenje po [001] |
Trdota | 1,5 - 2 |
Sijaj | steklast do svilen, bisern ali voščen |
Barva črte | bela |
Prozornost | prozona do prosojna |
Specifična teža | 2,31 - 2,33 |
Optične lastnosti | dvoosen (+) |
Lomni količnik | nα = 1,519 - 1,521 nβ = 1,522 - 1,523 nγ = 1,529 - 1,530 |
Dvolomnost | δ = 0,010 |
Pleohroizem | brez |
Kot 2V | 58° |
Taljivost | 3 |
Topnost | vroča razredčena HCl |
Sklici | [1][2] |
Glavne vrste | |
Satin spar | biserna vlaknata snov |
selenit | prozorni listasti kristali |
alabaster | drobnozrnat, rahlo obarvan |
Sadra je kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4·2H2O. V naravi je zelo razširjena. Po navadi je bele barve, lahko pa je zaradi primesi tudi različno obarvana. Pogosta spremljajoča minerala sta halit in anhidrit. Drobnozrnata bela sadra se imenuje alabaster. Pri temperaturi 45-135 °C izgubi dve tretjini kristalne vode in preide v polhidrat (CaSO4·0.5H2O), bolj znan kot mavec. Sadra je mehek in zelo dobro razkolen mineral.