Somerset (grofija)

Somerset je grofija na jugozahodu Anglije. Glavno mesto grofije je Taunton, ki leži v južnem delu. Somerset meji na grofije Bristol in Gloucestershire na sevetu, Wiltshire na vzhodu, Dorset na jugovzhodu in Devon na jugozahodu. Na severu in zahodu delno meji na Bristolski zaliv in izliv reke Severn. Tradicionalna severna meja grofije poteka po reki Avon. Upravna meja pa leži bolj proti jugu zaradi nastanka in razvoja mesta Bristol ter kasneje nastanka grofije Avon in njenih naslednikov Unitary Authorities na severu.

Somerset je podeželska grofija številnih gričev kot so Mendip Hills, Quantock Hills. Velika močvirnata ravna področja pa spadajo v Narodni park Exmoor, v katerem leži tudi ravnica Somerset Levels. V grofiji sledi človeškega obstoja segajo v čas neolitika, našli so tudi ostanek naselij iz časa Rimljanov in Sasov. Kasneje je grofija igrala pomembno vlogo v političnem vzponu kralja Alfreda Velikega, v času angleške državljanske vojne ter Monmouthovega upora.

Najpomembnejšo vlogo v grofiji ima kmetijstvo. Reja ovc in živine za volno in sloveči siri iz te grofije (najbolj znan je sir čedar) je v grofiji prisotna že dlje časa. Razvito je tudi gojenje vrb za izdelavo košar. V grofiji so bili zelo razširjeni sadovnjaki jabolk in še danes je Somerset poznan po pridelavi jabolčnika (cider).

Mesto Bath je znano po gregorijanski arhitekturi in je na seznamu Unescove svetovne dediščine .