Sargon II. | |
---|---|
Kralj Asirije, Babilonije, Akada in Sumerije | |
Vladanje | 722 – 705 pr. n. št. |
Predhodnik | Šalmaneser V. |
Naslednik | Sanherib |
Rojstvo | cca. 765 pr. n. št. Nimrud |
Smrt | 705 pr. n. št. izgubljen v bitki proti Tabalskemu kraljestvu v Anatoliji |
Zakonec | Ra'īma Atalyā |
Potomci | Sanherib Aḥāt-Abīšā in še najmanj dva druga sinova |
Vladarska rodbina | Sargonidska dinastija |
Oče | Tiglat-Pileser III. |
Mati | Jabā/Banītu |
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן,[1] je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št.
Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V. Zatrl je več uporov, podjarmil Izraelsko kraljestvo in leta 710 pr. n. št. Babilonijo, s čimer je ponovno združil Asirijo z njenim južnim rivalom. Državi sta bili ločeni od Hamurabijeve smrti leta 1750 pr. n. št.
Novoasirska izgovarjava njegovega imena je bila domnevno /sargi:n(u)/ ali /sarga:n(u)/. Izgovarjava Sargon temelji na biblični obliki imena (סרגון), omenjenega v Izaija 20:1[2]. Vladarska številka II. je sodobna, da bi se razlikoval od staroasirskega vladarja Sargona I. in še starejšega akadskega vladarja Sargona Starejšega.