Rigveda

Hindujska besedila

Vede Rigveda Jadžurveda Samaveda Atharvaveda Delitve Samhita Brahmane Aranjaka Upanišade

Upanišade Aitareja Brihadaranjaka Iša Taittirija Čandogya Kena Mundaka Mandukja Katha Prašna Švetashvatara

Vedanga Šikša Čandas Vjakarana Nirukta Džjotiša Kalpa

Mahakavja (epika) Mahabharata Ramajana

Ostala besedila Smriti Šruti Bhagavad-gita Purana Agame Daršane Pančatatra Tantre Sutre Stotra Dharmašastra Divja Prabandha Tevaram Akhilathirattu Ramačaritamane Šikshapatri Vačanamrut Ananda Sutre

To polje: prikaži • pogovor • uredi • zgodovina

Rigveda (sanskrt ऋग्वेद ṛgveda ṛc - hvalnica, verz^[1] + veda - znanje) je starodavna indijska sveta zbirka hvalnic v vedskem sanskrtu, posvečenih bogovom (deve). Uvrščajo jo med štiri kanonska sveta besedila (šruti) hinduizma, poznana kot Vede.^[2] Rigvedo cenijo hindujci po vsem svetu. Njene verze recitirajo med molitvami, verskimi funkcijami ter med drugimi posebnimi priložnostmi, zaradi česar jo štejejo med najstarejša verska besedila, ki so še vedno v uporabi.

Rigveda je eno najstarejših besedil v indoevropski jezikovni skupini. Filološki in jezikoslovni dokazi nakazujejo, da je Rigveda nastala okrog leta 1700-1100 pr. n. št. v Sapta Sindhu (deželi sedmih velikih rek), pokrajini blizu današnjega Pandžaba. Prisotna je izrazita kulturna podobnost z zgodnjo iransko Avesto, ki izvira iz časa protoindoiranskega jezika, pogosto povezanega z zgodnjo andronovsko kulturo iz 2000 pr. n. št.

1. ↑ izpeljano iz korena ṛc - hvaliti, glej Dhātupātha 28.19. Monier-Williams jo prevaja kot »Veda poveličevanja« ali »Veda hvalnica«
2. ↑ Izraz »Veda« je nekoliko dvoumen, saj se tradicionalno nanaša na besedila, povezana s samhito, kot so brahmane ali upanišade. V angleščini, in v drugih zahodnjaških jezikih, se izraz Rigveda običajno nanaša le na Rigveda samhito. V tradiciji določene šakhe besedila kot so Aitareya-Brahmana ne veljajo za »del Rigvede«, temveč jih pogosteje označujejo kot »sorodna Rigvedi«.