Postojnska jama

Postojnska jama
Simbol Postojnske jame predstavljata stalagmit Briljant in steber poleg njega (na desni)
Postojnska jama Geografski položaj
Lokacija	Občina Postojna, Slovenija
Koordinate	45°46′57.6″N 14°12′13.2″E / 45.782667°N 14.203667°E / 45.782667; 14.203667
Globina	115 m
Dolžina	24.340 m
Nadmorska višina	680 m
Geologija	kraška jama
Dostop	peš
Register	e-kataster jam[1]
Spletna stran	www.postojnska-jama.si
Arheološko najdišče Postojnska jama
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Postojna
RKD št.	29540 (opis enote)[2]

Postojnska jama je kraški jamski sistem v bližini Postojne. S 24.340 metri raziskanih podzemnih rovov je (za sistemom Migovec) drugi najdaljši v Sloveniji in največja turistična jama na Dinarskem krasu.

K jamskemu sistemu Postojnske jame sodijo tudi njeni naravni zgodovinski vhodi - Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama in Pivka jama. Jamo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami. Iz Planinske jame priteče na plano kot reka Unica.

V zadnjih letih jamski potapljači intenzivno raziskujejo sifone podzemnega toka med Pivko jamo in Planinsko jamo s ciljem, da bi preplavali povezavo med sistemoma Planinske in Postojnske jame.

Potem ko si je reka Pivka utrla pot v podzemlje, je v dveh milijonih let postopoma zniževala svojo strugo in tako ustvarjala različna nadstropja jame. Voda, ki je pronicala skozi zakraselo površje, je v suhih rovih skozi tisočletja, kapljico za kapljico, odlagala kalcit iz raztopljenega apnenca. Ustvarjala je edinstvene kapniške oblike – stalaktite, stalagmite, bisere, zavese, cevčice ...

Stalna temperatura v notranjosti jame je bila še pred nekaj leti približno 8 °C, danes pa se giblje med 8 in 10 °C, kar je posledica globalnih klimatskih sprememb.

Največja globina jame je 127 m.

1. ↑ »Postojnska jama (katastrska številka: 747)«. e-kataster jam. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Pridobljeno 28. avgusta 2012.
2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 29540«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.