Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.

Responsive image


Podhranjenost

Podhranjenost
Oranžna pentlja - znamenje ozaveščanja o podhranjenosti
Specialnostendokrinologija, intenzivna medicina, nutricionizem uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-9263.9
MedlinePlus000404
eMedicineped/1360
MeSHD044342

Podhranjenost je stanje, ki je posledica uživanja hrane, v kateri je količina hranil premajhna ali prevelika v takšnem obsegu, da povzroča zdravstvene težave.[1][2] Do podhranjenosti lahko privede pomanjkanje določenih hranil, in sicer beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov ali mineralov, lahko pa gre za vnos hrane z naploh premalo kalorijami.[2] Podhranjenost ali nedohranjenost je tako posledica vnosa premalo kalorij, beljakovin ali mikrohranil; nasprotje je prenahranjenost.[3][4] Če se stanje podhranjenosti pojavi med nosečnostjo ali pred 2. letom starosti, lahko sledijo stalne težave s telesnim in duševnim razvojem.[2] Skrajna podhranjenost, znana kot stradanje, se lahko kaže s simptomi, kot so nizka rast, drobno telo, nizka energijska raven, otekline nog in trebuha.[2][3] Ljudje pogosto zbolijo zaradi okužb in jih zebe.[3] Znaki pomanjkanja mikrohranil so odvisni od tega, katero mikrohranilo manjka.[3]

Podhranjenost najpogosteje nastane, ker ljudje nimajo na voljo dovolj kakovostnehrane.[5] To je pogosto povezano z visokimi cenami hrane in revščino.[2][5] K podhranjenosti prispeva premalo dojenja in mnoge okužbe, kot so gastroenteritis, pljučnica, malarija in vodene koze, ki povečajo potrebno po hranilih.[5] Obstajata dva glavna tipa podhranjenosti: beljakovinsko-energijska podhranjenost in prehranska pomanjkljivost.[4] Beljakovinsko-energijska podhranjenost ima dve hudi obliki: marazem (pomanjkanje beljakovin in kalorij) in kvašiorkor (pomanjkanje samo beljakovin).[3] Mikrohranila, ki jih pogosto ni dovolj, so železo, jod in vitamin A.[3] Med nosečnostjo je zaradi povečanih potreb pomajkanje še pogostejše.[6] V nekaterih razvitih državah se skupaj s prekomerno prehranjenostjo v obliki debelosti v isti skupnosti pojavlja tudi podhranjenost.[7] Drugi vzroki podhranjenosti so nervozna anoreksija in bariatrična kirurgija.[8][9] Pri starejših je podhranjenost pogostejša zaradi fizičnih, psiholoških in socialnih dejavnikov.[10]

Napori za izboljšanje prehranjenosti so najučinkovitejša oblika razvojne pomoči.[11] Dojenje lahko zmanjša delež podhranjenih otrok in njihovo smrtnost,[2] promocija dojenja poveča delež dojenih otrok.[12] Pri majhnih otrocih je rezultat boljši, če se jim v starosti od 6 mesecev do 2 let poleg dojenja zagotovi še drugo hrano.[12] Nadomeščanje številnih mikrohranil med nosečnostjo in med otroci v deželah v razvoju je učinkovito.[12]

Učinkovita načina za zagotavljanje hrane ljudem, ki jo potrebujejo, sta dobava hrane in zagotavljanje denarja, s katerim si lahko kupijo hrano na lokalnih tržnicah.[11][13] Hranjenje ljudi v šolah ni dovolj.[11] Oskrba hudo podhranjene osebe na njenem domu je z vnaprej pripravljeno terapevtsko hrano možna večino časa.[12] Pri osebah, ki imajo poleg hude podhranjenosti tudi druge zdravstvene težave, se priporoča zdravljenje v bolnišnici.[12] To pogosto vključuje urejanje nizke ravni krvnega sladkorja, podhlajenosti, dehidracije in stopenjsko hranjenje.[12][14] Rutinska uporaba antibiotikov je navadno priporočena zaradi visokega tveganja okužb.[14] Dolgoročni ukrepi vključujejo izboljšanje kmetijske prakse,[15] zmanjševanje revščine, izboljševanje sanitarnih razmer in opolnomočenje žensk.[11]

Leta 2010 je bilo na svetu 925 milijonov podhranjenih ljudi; od leta 1990 se je število povečalo za 80 milijonov.[16][17] Milijardi ljudi primanjkuje vitaminov in mineralov.[11] Zaradi beljakovinsko-energijske podhranjenosti je bilo leta 1990 zabeleženih 883.000 smrti, leta 2010 pa 600.000.[18] Druga prehranska pomanjkanja, kot so pomanjkanje joda in anemija zaradi pomanjkanja železa, so povzročile smrt dodatnih 84.000 ljudi.[18] Podhranjenost, kot je bila leta 2010, je obsegala 1,4 % izgubljenih »zdravih« let življenja.[11][19] Tretjina otrok umre zaradi podhranjenosti, vendar to pogosto ni navedeno kot vzrok smrti.[5] Leta 2010 je podhranjenost prispevala k 1,5 milijona smrti žensk in otrok.[20] Nekatere ocene so višje od 3 milijonov.[12] Dodatnih 165 milijonov otok zaostaja v rasti zaradi bolezni.[12] Podhranjenost je pogostejša v deželah v razvoju.[21]

  1. malnutritionv Dorland's Medical Dictionary
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 UNICEF (2010). Facts for life (PDF) (4. izd.). New York: United Nations Children's Fund. str. 61 and 75. ISBN 978-92-806-4466-1. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. decembra 2018. Pridobljeno 16. avgusta 2014.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Young, E.M. (2012). Food and development. Abingdon, Oxon: Routledge. str. 36-38. ISBN 9781135999414.
  4. 4,0 4,1 Essentials of International Health. Jones & Bartlett Publishers. 2011. str. 194. ISBN 9781449667719.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 »Maternal, newborn, child and adolescent health«. WHO. Pridobljeno 4. julija 2014.
  6. Arora, Mala; Konje, Justin C., ur. (2007). Recurrent pregnancy loss (2. izd.). New Delhi: Jaypee Bros. Medical Publishers. ISBN 9788184480061.
  7. »Progress For Children: A Report Card On Nutrition« (PDF). UNICEF. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. januarja 2021. Pridobljeno 16. avgusta 2014.
  8. Caballero, Benjamin; Allen, Lindsay; Prentice, Andrew, ur. (2005). Encyclopedia of human nutrition (2. izd.). Amsterdam: Elsevier/Academic Press. str. 68. ISBN 9780080454283.
  9. Stoelting's anesthesia and co-existing disease (6. izd.). Philadelphia: Saunders/Elsevier. 2012. str. 324. ISBN 9781455738120.
  10. Rosenthal, Ronnie A.; Zenilman, Michael E.; Katlic, Mark R., ur. (2011). Principles and practice of geriatric surgery (2. izd.). Berlin: Springer. str. 78. ISBN 9781441969996.
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 »An update of 'The Neglected Crisis of Undernutrition: Evidence for Action'« (PDF). www.gov.uk. Department for International Development. Oktober 2012. Pridobljeno 5. julija 2014.
  12. 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 12,5 12,6 12,7 Bhutta, ZA; Das, JK; Rizvi, A; Gaffey, MF; Walker, N; Horton, S; Webb, P; Lartey, A; Black, RE; Lancet Nutrition Interventions Review, Group; Maternal and Child Nutrition Study, Group (3. avgust 2013). »Evidence-based interventions for improvement of maternal and child nutrition: what can be done and at what cost?«. Lancet. 382 (9890): 452–77. PMID 23746776.
  13. »World Food Programme, Cash and Vouchers for Food« (PDF). WFP.org. april 2012. Pridobljeno 5. julija 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  14. 14,0 14,1 Ann Ashworth (2003). Guidelines for the inpatient treatment of severely malnourished children. Geneva: World Health Organization. ISBN 9241546093.
  15. Jonathan A. Foley,; Navin Ramankutty; Kate A. Brauman; Emily S. Cassidy; James S. Gerber; Matt Johnston; Nathaniel D. Mueller; Christine O’Connell; Deepak K. Ray; Paul C. West; Christian Balzer; Elena M. Bennett; Stephen R. Carpenter; Jason Hill1; Chad Monfreda; Stephen Polasky1; Johan Rockström; John Sheehan; Stefan Siebert; David Tilman1; David P. M. Zaks (Oktober 2011). »Solutions for a cultivated planet«. Nature. 478 (7369): 337–342. doi:10.1038/nature10452. PMID 21993620.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  16. »Global hunger declining, but still unacceptably high International hunger targets difficult to reach« (PDF). Food and Agriculture Organization of the United Nations. september 2010. Pridobljeno 1. julija 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  17. Food; (FAO), Agriculture Organization of the United Nations (2008). The state of food insecurity in the world, 2008 : high food prices and food security : threats and opportunities. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO). str. 2. ISBN 978-92-5-106049-0. FAO's most recent estimates put the number of hungry [actually, malnourished] people at 923 million in 2007, an increase of more than 80 million since the 1990–92 base period.
  18. 18,0 18,1 Lozano R; Naghavi M; Foreman K (december 2012). »Global and regional mortality from 235 causes of death for 20 age groups in 1990 and 2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010«. Lancet. 380 (9859): 2095–128. doi:10.1016/S0140-6736(12)61728-0. PMID 23245604.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  19. Murray, CJ (15. december 2012). »Disability-adjusted life years (DALYs) for 291 diseases and injuries in 21 regions, 1990-2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010«. Lancet. 380 (9859): 2197–223. PMID 23245608.
  20. Lim SS; Vos T; Flaxman AD (december 2012). »A comparative risk assessment of burden of disease and injury attributable to 67 risk factors and risk factor clusters in 21 regions, 1990-2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010«. Lancet. 380 (9859): 2224–60. doi:10.1016/S0140-6736(12)61766-8. PMID 23245609.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  21. Liz Young (2002). World Hunger Routledge Introductions to Development. str. 20. ISBN 9781134774944.

Previous Page Next Page