Latinsko cesarstvo Imperium Romaniae
| |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1204–1261 | |||||||||
Glavno mesto | Konstantinopel (Bizanc) | ||||||||
Skupni jeziki | latinščina, stara francoščina (uradno) grščina (splošno) | ||||||||
Religija | katoliška (uradna) grška pravoslavna (splošna) | ||||||||
Vlada | Monarhija | ||||||||
Cesar | |||||||||
Zgodovinska doba | visoki srednji vek | ||||||||
• ustanovitev | 1204 | ||||||||
• ukinitev | 1261 | ||||||||
|
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda. Obsegala je velik del ozemlja bivšega Bizantinskega cesarstva. Nova država naj bi bila naslovna naslednica Rimskega imperija na vzhodu, na njenem prestolu pa bi bil namesto grškega cesarja zahodni katoliški cesar. Za prvega cesarja so 16. maja 1204 okronali Balduina I. Flandrijskega (1204-1205).
Ustanovitev Latinskega cesarstva in kronanje cesarja Balduina je bilo nekaj nenavadnega, saj so bila v Evropi kar naenkrat tri Rimska cesarstva: Sveto Rimsko cesarstvo, Latinsko cesarstvo in ostanki Bizantinskega cesarstva, nobenemu od njih pa niso vladali iz Rima.