Krez

Krez (grško starogrško Kροίσος Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr. n. št. do okoli 546 pr. n. št.^[1].

Krez je bil pregovorno znan po svojem velikem bogastvu. Herodot in Pavzanias sta ugotovila, da so se njegovi darovi ohranili v Delfih.^[2] Padec Kreza je močno vplival na Grke in je določil določeno točko v njihovem koledarju.

Bil je sin Aliata II. in je nadaljeval očetovo osvajanje jonskih mest v Mali Aziji. Do Grkov je bil prijaznejši od očeta in je celo odobril zatočišče atenskemu državniku Solonu.

Po izročilu je Adrast, sin frigijskega kralja Gordija pribežal v Lidijo, ko je po pomoti ubil lastnega brata. Krez ga je pozdravil, kasneje pa je Adrast po pomoti ubil tudi njegovega sina in naredil samomor.

Krez se je leta 547 pr. n. št. med pripravami na napad perzijske vojske Kira II. Velikega povezal z egipčanskim faraonom Amazisom II. in babilonskim kraljem Nabonidom.

Preden je začel napad, je odšel v preročišče svečenice Pitije v Delfe, da bi izvedel za usodo svojih namenov. Orakelj mu je tipično dvoumnostjo odgovoril, da če bo Krez napadel Perzijce, bo uničil veliko cesarstvo (ἢν στρατεύηται ἐπὶ Πέρσας, μεγάλην ἀρχὴν μιν καταλύσειν^[3]).

Krez se je sedaj počutil varnega in začel z napadom na Perzijski imperij. Prestregli so ga blizu reke Halis v osrednji Anatoliji, bitka pa je bila neodločena. Kakor je bilo tedaj v navadi, se vojske med zimo niso bojevale. Vendar Kir ni prenehal in je napadel Kreza v Sardah v bitki pri Pteriji in ga zajel. S tem Lidijska monarhija neha obstajati. Krez je bil ujet, a ga je Kir oprosti in vzame za osebnega svetovalca na svojem dvoru.

Po eni od legend je Kir Veliki ujel Kreza in ga obsodil na smrt na grmadi. Ko je grmada zagorela je začel Krez izgovarjati ime Solon, nakar ga je Kir vpašal koga to kliče, in Krez mu je pojasnil da je modrec Solon prišel k njemu in mu govoril, da se za nikogar do smrti ne more trditi da je bil srečen v življenju, in ga opozoril na spremenljivost sreče. Kir ga je potem oprostil in ga vzel za osebnega svetovalca.

1. ↑ "Croesus". Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online
2. ↑ Med njimi je lev zlata, ki je padel s svojega sedeža na kup ingotov, ko je tempelj v Delfi zgorel, vendar je bil ohranjen in prikazan v zakladnici Korintčanov, kjer ga je Pausanias videl (Pausanias 10.5.13). Tempelj je zgorel v archonship of Erxicleides, 548–47 pr. n. št.
3. ↑ Herodotus, Books I–II, ed. G. P. Goold, vol. 1, The Loeb Classical Library (London; Cambridge, MA: Harvard University Press; William Heinemann Ltd, 1975), p. 60.