Konservatizem

Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare = ohraniti) je politična in socialna filozofija, ki promovira ohranitev tradicionalnih institucij ter podpira minimalne in postopne spremembe v družbi, zagovarja avtoriteto oblasti, hierarhično ureditev družbe in religijo kot politično orodje. Nekateri konservativci skušajo ohraniti stvari v enakem stanju, poudarjajo stabilnost in kontinuiteto; medtem ko drugi nasprotujejo modernizmu in iščejo pot nazaj v pretekla stanja. Pojem konservatizem je v političnem kontekstu prvič uporabil François-René de Chateaubriand leta 1819 (po Francoski revoluciji), odtlej pa je bil uporabljan kot opis številnih različic političnih pogledov. Konservativci družbo pojmujejo kot živ organizem in ne le zgolj ohlapno skupino posameznikov, prednost pred napredkom dajejo starim in v preteklosti že preizkušenim praksam, ki so pokazatelj stabilnosti. Družba je pomembnejša od posameznika, vsak del družbe ima točno določeno funkcijo in le ravnovesje med njimi lahko zagotavlja normalno delovanje. Konservativisti so prepričani, da prevelika svoboda posameznika vodi v kaos, zato zagovarjajo omejeno svobodo posameznika ter teorijo reda in avtoritete. Vlada v konservatizmu deluje kot "služabnik" ljudstva in ne njihov gospodar, zato se morajo odpovedati in preprečiti vsakršne spremembe in preoblikovanje že obstoječe družbe za dobro njenih članov. Prav to prepričanje, da se je treba spremembam odpovedati in jih preprečiti, ločuje konservatizem od ostalih družbenih nazorov, ki zagovarjajo spremembe (liberalizem, socializem, ostale radikalne skupine). Konservatizem lahko pogosto povezujemo s tradicionalizmom, vendar ju ne gre enačiti.