Kir II.

Kir Veliki
Kralj kraljev Kralj Perzije Kralj Anšana Kralj Medije Kralj Babilonije Kralj Sumerije in Akada Kralj štirih strani sveta[1]
Kir Veliki s Hemhemovo krono
Kralj Perzije
Vladanje	559–530 pr. n. št.
Predhodnik	Kambiz I.
Naslednik	Kambiz II.
Kralj Medije
Vladanje	549–530 pr. n. št.
Predhodnik	Astjag
Naslednik	Kambiz II.
Kralj Lidije
Vladanje	547–530 pr. n. št.
Predhodnik	Krez
Naslednik	Kambiz II.
Kralj Babilonije
Vladanje	539–530 pr. n. št.
Predhodnik	Belšazar
Naslednik	Kambiz II.
Kraj štirih strani sveta
Vladanje	550-530 pr. n. št.
Predhodnik	Nov položaj
Naslednik	Kambiz II.
Rojstvo	cca. 600 pr. n. št. Anšan, Perzija[d]
Smrt	530 pr. n. št. Sir Darja[2]
Pokop	Pasargad
Priležnica	Kasandana Amitis
Potomci	Kambiz II. Smerdis (Bardija) Artistona Atosa Roksana [3]
Rodbina	Ahemenidi
Oče	Kambiz I.
Mati	Mandana Medijska

Kir II. Perzijski (staroperzijsko 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁, Kūruš, novoperzijsko کوروش, Kūroš, hebrejsko כֹּרֶשׁ, Koreš), bolj znan kot Kir Veliki^[4] ali Kir Starejši, je bil ustanovitelj Ahemenidskega cesarstva,^[5] ki je vladal od leta 559 pr. n. št. do 530 pr. n. št.,^[6] * 590 pr. n. št., † julij 529 pr. n. št.

Ob koncu njegove vladavine je Ahemenidsko cesarstvo obsegalo vse nekdanje civilizirane države antičnega Bližnjega vzhoda^[5] in večino Jugovzhodne in Srednje Azije in Kavkaza. Ustvaril je do takrat največji imperij na svetu, ki se je raztezal od Sredozemskega in Črnega morja na zahodu do Inda na vzhodu.^[7] Pod njegovimi nasledniki je s širitvijo ozemlja na zahodu na Balkan (Bolgarija-Peonija in Trakija-Makedonija) in na vzhodu v dolino Inda imperij dosegel svoj največji obseg.

Kirov uradni vladarski naslov se je glasil »veliki kralj, kralj Perzije, kralj Anšana, kralj Medije, kralj Babilonije, kralj Sumerije in Akada in kralj štirih strani sveta«. Njegova vladavina je trajala 29-31 let. Njegov imperij se je začel širiti z osvojitvijo Medijskega cesarstva in nato Lidijskega in Novobabilonskega cesarstva. Pred pohodom v Babilonijo ali po njem se je odpravil na pohod v Srednjo Azijo, na katerem je »brez izjeme podjarmil vse narode«.^[8] Egipta ni napadel, ker je decembra 530 pr. n. št. padel v bitki z Mesageti ob Sir Darji.^[9][10] Nasledil ga je sin Kambiz II., ki je med svojo kratko vladavino osvojil Egipt, Nubijo in Cirenajko.

Kir Veliki je spoštoval običaje in verovanja prebivalcev dežel, ki jih je osvojil,^[11] s čimer je ustvaril uspešno centralizirano državno upravo in vladavino, ki je delovala za napredek in v korist vseh podložnikov.^[5] Organiziranje centralne vlade v Pasargadu in upravljanje cesarstva preko satrapov je bilo njegovo delo.^[12] Dokument, ki se včasih omenja kot Razglas o restavraciji (v resnici gre za dva razglasa), ki je v Svetem pismu opisan kot Kirovo delo, je imel trajne posledice za judaizem. Kir je zaradi svoje politike v Babiloniji v judovskem Svetem pismu omenjen kot mesija (dobesedno maziljeni)^[13][14] Bil je edini Nejud, ki so ga Judje imenovali mesija.^[15]

Kir Veliki je dobro znan tudi po svojih dosežkih na področju človekovih pravic, politiki in vojaški strategiji in vplivu na vzhodne in zahodne civilizacije. Rojen je bil v Perzisu, ki se približno ujema s sedanjo iransko provinco Fars, in je imel tudi ključno vlogo v definiranju nacionalne identitete sodobnega Irana.^[16][17][18] Vpliv Kira in Ahemenidov je v antičnem svetu segal vse do Aten. Številni Atenci so vidike ahemenidske perzijske kulture vzeli za svoje.^[19]

V 1970. letih je iranski šah Mohamed Reza Pahlavi slavni Kirov razglas, zapisan na Kirovem valju, razglasil za najstarejšo znano deklaracijo o človekovih pravicah.^[20] Valj se od takrat obravnava kot tak.^[21][22][23] Nekateri zgodovinarji takšno gledanje kritizirajo,^[24] ker se napačno razlaga njegov nastanek.^[25] Razglas naj ne bi bil deklaracija o človekovih pravicah, ampak politični program novega monarha na začetku njegovega vladanja.^[22][23][26]

1. ↑ Ghasemi, Shapour. »The Cyrus the Great Cylinder«. Iran Chamber Society. Pridobljeno 22. februarja 2009.
2. ↑ Freebase Data Dumps — Google.
   d:Track:Q15241312d:Track:Q95
3. ↑ Dandamayev,Muhammad A.,CYRUS iii. Cyrus II The Great, Encyclopædia Iranica
4. ↑ Ksenofont. Anabasis I. IX; glej tudi M. A. Dandamaev. Cyrus II v Encyclopaedia Iranica.
5. ↑ ^{5,0 5,1 5,2} Schmitt. Achaemenid dynasty (i. The clan and dynasty).
6. ↑ Dandamaev 1989, str. 71.
7. ↑ Kuhrt, Amélie (1995). 13. The Ancient Near East: C. 3000–330 BC. Routledge. str. 647. ISBN 0-415-16763-9.
8. ↑ Cambridge Ancient History IV, poglavje 3c. str. 170.
9. ↑ Beckwith, Christopher (2009). Empires of the Silk Road: A History of Central Eurasia from the Bronze Age to the Present. Princeton and Oxford: Princeton University Press, str. 63. ISBN 978-0-691-13589-2.
10. ↑ Datum Kirove smrti se lahko določi iz najmanj dveh virov. Tablica iz Borsipe navaja datum 12. avgust, tablica iz Babilona pa 12. september 530 pr. n. št. Vladavine njegovega sina Kambisa (tablica iz Babilona) naj bi se začela 31. avgusta ali 4. septembra 530 pr. n. št., nedokumentirana tablica iz Kiša pa omenja, da je Kir uradno zadnjič vladal 4. decembra 530 pr. n. št. Glej: R.A. Parker, W.H. Dubberstein. Babylonian Chronology 626 B.C. – A.D. 75. 1971.
11. ↑ Dandamayev. Cyrus (iii. Cyrus the Great) Cyrus's religious policies.
12. ↑ The Cambridge Ancient History Vol. IV str. 42.
13. ↑ Kir je Božji poslanec, Izaija 45:1-8.
14. ↑ Jona Lendering (2012). Messiah – Roots of the concept: From Josiah to Cyrus. livius.org. Pridobljeno 26. januarja 2012.
15. ↑ The Biblical Archaeology Society. Cyrus the Messiah. The BAS Library. bib-arch.org.
16. ↑ Vesta Sarkhosh Curtis, Sarah Stewart (2005). Birth of the Persian Empire. I. B. Tauris. str. 7. ISBN 978-1-84511-062-8.
17. ↑ Amelie Kuhrt (13. december 2007). The Persian Empire: A Corpus of Sources from the Achaemenid Period. Routledge. str. 47. ISBN 9781134076345.
18. ↑ Shabnam J. Holliday (2011). Defining Iran: Politics of Resistance. Ashgate Publishing, Ltd, str. 38–40. ISBN 9781409405245.
19. ↑ Margaret Christina Miller (2004). Athens and Persia in the Fifth Century BC: A Study in Cultural Receptivity. Cambridge University Press. str. 243. ISBN 9780521607582.
20. ↑ Neil MacGregor. The whole world in our hands. Art and Cultural Heritage: Law, Policy, and Practice, str. 383–384, ur. Barbara T. Hoffman. Cambridge University Press, 2006. ISBN 0-521-85764-3
21. ↑ The Cyrus Cylinder travels to the US. British Museum. 2012. Pridobljeno 21. septembra 2013.
22. ↑ ^{22,0 22,1} Cyrus cylinder, world's oldest human rights charter, returns to Iran on loan. The Guardian. Associated Press. 10. september 2010. Pridobljeno 21. septembra 2013.
23. ↑ ^{23,0 23,1} Oldest Known Charter of Human Rights Comes to San Francisco. 13. avgust 2013. Pridobljeno 21. septembra 2013.
24. ↑ Daniel, Elton L. (2000). The History of Iran. Westport, CT: Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-30731-8.
25. ↑ Mitchell, T.C. (1988). Biblical Archaeology: Documents from the British Museum. London: Cambridge University Press. ISBN 0-521-36867-7.
26. ↑ Bill T. Arnold, Piotr Michalowski (2006). Achaemenid Period Historical Texts Concerning Mesopotamia. V Chavelas, Mark W. The Ancient Near East: Historical Sources in Translation. London: Blackwell. ISBN 0-631-23581-7.