Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.
Jeremy Bentham
| Jeremy Bentham | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 15. februar 1748[1][2][…] Houndsditch[d], Kraljevina Velika Britanija, London[4] |
| Smrt | 6. junij 1832[1][2][…] (84 let) London, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[5] |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Velika Britanija.svg){kind=small} Prva francoska republika[6].svg){kind=small} Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske |
| Poklic | filozof, trgovec, pravnik, politolog, sufražist, zagovornik človekovih pravic, pravoznanec, aktivist za pravice živali, pisatelj, ekonomist, protestantski reformator, politični teoretik |
| Obdobje | Filozofija 19. stoletja |
| Regija | Zahodna filozofija |
| Šola/tradicija | utilitarizem, filozofija prava |
Glavna zanimanja | politična filozofija, etika, ekonomija |
Pomembne ideje | načelo koristnosti, največ sreče za največ ljudi, panoptikum |
Vplival na | |
| Podpis |  |
Jeremy Bentham, angleški pravnik in filozof, * 15. februar 1748, London, Anglija, † 6. junij 1832, London.
Velja za utemeljitelja utilitarizma, etične teorije, ki presoja moralno vrednost človekovega delovanja glede na učinke koristnosti, tj. sreče, ugodja, zadovoljstva, blaginje in dobrega. Človekovo delovanje je po Benthamu pogojeno z dvema dejavnikoma: z bolečino in z ugodjem[7]. Ljudje težimo k ugodju, medtem ko se bolečine izogibamo. Iz vsakdanjega in praktičnega izkustva teh dveh dejavnikov, ki je lastno vsem ljudem, Bentham izpelje načelo koristnosti, po katerem je najpomembnejše moralno vodilo zagotoviti »največ sreče za največ ljudi«[8], kar v mnogočem predhaja moderno teorijo o državi blaginje. Bentham razume družbo kot vsoto posameznikov, zato je zanj interes družbene skupine vedno vsota interesov članov, ki to skupnost sestavljajo. Temu pogledu je sledil tudi v radikalni kritiki naravnega prava, zato velja tudi za predhodnika teorije pozitivnega prava.
Čeprav Bentham kategorično zagovarja posameznikove svoboščine in se zavzema za minimalno poseganje državne oblasti, ne zanika nujnosti koordinatorskega posega oblasti, da se vzpostavi skupen in najboljši interes večine posameznikov in se omeji, torej kaznuje, tiste, ki delujejo proti interesom skupnosti. Da pa bi ugotovil, kateri so upravičeni interesi skupnosti, nasproti ozkim in sebičnim interesom nekaterih posameznikov, je predvidel izračun za srečo, v katerem je glede na določeno število ljudi upošteval merila ugodja oziroma bolečine glede na različne okoliščine (jakost, trajanje, (ne)gotovost, bližino, idr.). Optimalen izračun sreče, v katerem so vsi posamezniki enakovredno zastopani po moči ugodja, bi moral po Benthamovem mnenju veljati za cilj vsakemu zakonodajalcu, da reformira zakonodajo v korist celotne skupnosti.
- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Plamenatz J. P., Duignan B. Encyclopædia Britannica
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
- ↑ Бентам Иеремия // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ https://books.google.com/books?id=iOOm8F5_sBcC&pg=PA608
- ↑ Bentham 1995, 10
- ↑ ang. the greatest happines for the greatest number
Previous Page Next Page
