Our website is made possible by displaying online advertisements to our visitors.
Please consider supporting us by disabling your ad blocker.
Gilgit-Baltistan
Gilgit-Baltistan گلگت بلتستان | ||
|---|---|---|
Administrativno območje Pakistana[1] | ||
  .jpg) .jpg)  | ||
| ||
_(disputed_hatched)_(claims_hatched).svg) | ||
| Koordinati: 35°21′N 75°54′E / 35.35°N 75.9°E | ||
| Država |  Pakistan | |
| Ustanovljen | 1. november 1948 | |
| Glavno mesto | Gilgit | |
| Največje mesto | Skardu[3] | |
| Upravljanje | ||
| • Vrsta | samoupravni teritorij v Pakistanu | |
| • Telo | Zakonodajna skupščina | |
| • Guverner | Raja Jalal Hussain Maqpoon | |
| • Glavni minister | Hafiz Hafeezur Rehman[4] | |
| Površina | ||
| • Skupno | 72.971 km2 | |
| [5] | ||
| Prebivalstvo (2015) | ||
| • Skupno | 1,800,000[2] | |
| Časovni pas | UTC+5 (PKT) | |
| Koda ISO 3166 | PK-GB | |
| Glavni jeziki | balti, šina jezik, Burušaski | |
| HDI (2017) | 0.565[6] medium | |
| Število sedežev v skupščini | 33[7] | |
| Okraji | 10 | |
| Mesta | 9 | |
| Spletna stran | gilgitbaltistan | |
Gilgit-Baltistan (urdujsko گلگت بلتستان), nekdaj znan kot Severno območje,[8] je najsevernejš administrativno območje v Pakistanu.[1] Meji na Azad Kašmir na jugu, provinco Hajber Paštunkhwa na zahodu, na Wakhan koridor v Afganistanu na severu, na kitajsko regijo Sinciang na vzhodu in severovzhodu, in na indijsko zvezno državo Džamu in Kašmir na jugovzhodu. Meja z Indijo je Linija kontrole (LoC), ki jo je leta 1949 določila OZN (UNCIP/UNMOGIP). Na tej liniji so se odvijale vse kašmirske vojne, nazadnje v t.i. Kargilski vojni (tretja kašmirska vojna), v zagrizeni visokogorski vojni nad 5000 m nadmorske višine, po premirju leta 1999 pa se je spet vrnila na raven iz leta 1972. Vse od takrat se napetosti pojavnljajo zaradi posameznih incidentov.
Gilgit-Baltistan obsega površino 72.971 km² in je imel leta 2015 približno 1,8 milijona prebivalcev. Ta regija je del velikega ozemlja Kašmirja, ki je predmet teritorialnega spora med Indijo, Pakistanom in Kitajsko. Pokrajina je visokogorska. Glavno mesto je Gilgit z okoli 216,760 prebivalci. V Gilgit-Baltistanu se nahaja pet "osemtisočakov" in več kot petdeset vrhov visokih nad 7,000 metrov. Tu so trije najdaljši ledeniki na svetu. Glavna turistična aktivnost je pohodništvo in gorništvo.
Po projektu kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja naj bi se preko spornega ozemlja Gilgit-Baltistan zgradila ceste “Kašgar-Havelian” preko Kundžerabskega prelaza dolga 1100 km, in povezala pakistansko globokomorsko pristanišče Gwadar s pristaniščem Južne Kitajske Guangdžov (Guangzhou).
- ↑ 1,0 1,1 Weightman, Barbara A. (2. december 2005). Zmaji in tigri: Geografija Južne, Vzhodni, in Jugovzhodne Azije (2. izd.). John Wiley & Sons. str. 193. ISBN 978-0-471-63084-5.
- ↑ Shahid Javed Burki 2015.
- ↑ »Skardu«. Skardu. Pridobljeno 16. julija 2015.
- ↑ »V sedlu: Novi glavni minister ima vizijo za Gilgit-Baltistan«. The Express Tribune. 30. junij 2015. Pridobljeno 16. julija 2015.
- ↑ »UNPO: Gilgit Baltistan: Impact Of Climate Change On Biodiversity«. unpo.org. Pridobljeno 20. junija 2016.
- ↑ »Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2018.
- ↑ Legislative Assembly will have directly elected 24 members, besides six women and three technocrats. "Gilgit Baltistan: New Pakistani Package or Governor Rule Arhivirano 2014-12-25 na Wayback Machine." 3 September 2009, The Unrepresented Nations and Peoples Organization (UNPO)
- ↑ Hinman, Bonnie (15. september 2011), Obiskali smo Pakistan, Mitchell Lane Publishers, Inc., str. 41, ISBN 978-1-61228-103-2
Previous Page Next Page
