Dojenje

Dojênje pomeni naravno hranjenje dojenčka z materinim mlekom,^[1] pri čemer dojenček sesa mleko iz materine dojke.^[2] Dojenje je najbolj naravna^[3] in optimalna oblika hranjenja dojenčka, ki omogoča njegovo zdravo rast in razvoj. Obstajajo številni kazalniki, ki govorijo o pozitivnem vplivu dojenja na zdravje otrok, kot tudi pozneje v življenju.^[4] Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi raziskav priporoča izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka, z nadaljevanjem dojenja najmanj do enega leta, še bolje pa do drugega leta starosti.^[3] V prejšnjem stoletju je delež mater, ki dojijo svoje dojenčke, začelo upadati zaradi prihoda prilagojenih umetnih formul za hranjenje dojenčkov in otrok ter njegovega uspešnega trženja, vendar so se trendi glede dojenja na prelomu stoletja zopet obrnili v pozitivno smer. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije je v letu 2008 ob odpustu iz porodnišnic polno ali delno dojilo 97 % mater.^[5]

1. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512485/dojenje?query=dojenje&SearchIn=All, Slovenksi medicinski e-slovar, vpogled: 8. 10. 2020.
2. ↑ »Breastfeeding and Breast Milk: Condition Information«. 19. december 2013. Arhivirano iz spletišča dne 27. julija 2015. Pridobljeno 27. julija 2015.
3. ↑ ^{3,0 3,1} Merše Lovrinčević, Katarina, Lepičnik-Vodopivec, Jurka (2018). Dojenje in tandemsko dojenje. Obzornik zdravstvene nege, letnik 52, številka 1, str. 38-44.
4. ↑ Mičetić-Turk, Dušanka, Turk, Eva, Šikić Pogačar, Maja (2017). Historical overview of breastfeeding in Slovenia. Acta medico-biotechnica, letnik 10, številka 2, str. 18-24.
5. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Policnik, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).