Dejok

Dejok
Prvi zakonodajalec (medijsko:Paradat)
Dejok ukazuje Medijcem, naj krenejo na osvajanje; po risbi Louisa Boulangerja (1806-1867).[1]
Medijsko cesarstvo
Vladanje	727-675 pr. n. št.[2]
Naslednik	Fraort
Rojstvo	neznano
Smrt	675 pr. n. št.
Potomci	Fraort
Religija	stara iranska religija

Dejok ali Dia-oku (akadsko Daiukku, elamsko Dajauka^[2] grško starogrško Δηιόκης, Deiókis) je bil ustanovitelj in prvi šah (kralj) in svečenik Medijskega kraljestva, * ni znano, † 675 pr. n. št.^[3]

Njegovo ime ima v različnih virih različne oblike. Herodot ga imenuje Dēiokēs. Ime Dejok izhaja iz iranske besede dahju-ka-, ki pomeni dežela (nad zemljo, na zemlji in pod njo).

Natančen datum njegovega vladanja ni jasen. Vladal je verjetno v večjem delu prve polovice 7. stoletja pr. n. št. Po Herodotu je vladal 53 let.

Herodot piše, da je bil prvi medijski kralj, ki se je osamosvojil od Asircev in razmišljal o oblikovanja enotne medijske vlade. V anarhičnem obdobju je poskušal v svoji vasi uveljaviti pravičnost in si kot nevtralen sodnik prislužiti verodostojnost in slavo. Njegova dejavnost se je razširila na sosednje vasi, dokler ni končno razglasil, da je takšna vloga zanj mučna in ni pripravljen nadaljevati s takšnim delom. Po tej njegovi odločitvi so se tatvine in kaos povečali. Medijci so se nato zbrali in ga izbrali za svojega kralja.

Po kronanju je najprej ustanovil svojo stražo in prestolnico kraljestva. Slednja se je v stari perzijščini imenovala Hagmatāna, v grščini pa Ekbatana. Zelo verjetno gre za sedanji Hamadan. Beseda ekbatana pomeni zbirališče ali mesto za vse in kaže, da so se tam zbirali dotlej nesložni medijski klani. V poznem 8. stoletju pr. n. št. je bil na hribu nad mestom zgrajen utrjen grad, v katerem so se opravljali vsi vojaški, vladni in zakladni posli.

Leta 715 pr. n. št. je asirski kralj Sargon II. izvedel, da se je Dejok povezal z urartskim kraljem Ruso I. Začel ga je opazovati in med vojno z Manejci vdrl v Medijo, da bi končal njegovo "anarhijo", kot je sam pravil. Dejoka je nazadnje ujel in ga skupaj z družino družino izgnal v Hamo v sedanji Siriji.

Nekateri iranologi domnevajo, da je Dejok istoveten s Hušangom v epu Šahname (Knjiga kraljev). Domneva temelji na lastnostih, ki mu jih je pripisoval Herodot. Razen tega se domneva, da se naslov "paradat" ali "pišdadian", ki pomeni "prvi zakonodajalec", nanaša prav nanj. Iransko versko izročilo šteje Hušanga za ustanovitelja prvega iranskega kraljestva. Nasledil ga je sin Fraort in vladal 22 let.

1. ↑ Ellis, Edward Sylvester; Horne, Charles F. (Charles Francis) (1913). The story of the greatest nations; a comprehensive history, extending from the earliest times to the present, founded on the most modern authorities, and including chronological summaries and pronouncing vocabularies for each nation; and the world's famous events, told in a series of brief sketches forming a single continuous story of history and illumined by a complete series of notable illustrations from the great historic paintings of all lands. New York: Niglutsch.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Schmitt. . "DEIOCES". In Encyclopædia Iranica.
3. ↑ Schmitt. . "DEIOCES". In Encyclopædia Iranica.