Avicenna

Avicenna (Ibn Sīnā  ابن سینا)
Rojstvo	أبو علي الحسين بن عبد الله بن الحسن بن علي بن سينا 980[1][2][3] Afshona[d], Transoksanija, Samanidski imperij[d][1]
Smrt	18. junij 1037 Hamadan, Kakuyids[d][1][4]
Druga imena	Sharaf al-Mulk Hujjat al-Haq Sheikh al-Rayees Ibn-Sino (Abu Ali Abdulloh Ibn-Sino) Bu Alī Sīnā (بو علی سینا)
Državljanstvo	Samanidski imperij[d][5] Bujidi[d]
Poklic	filozof, pesnik, astronom, zdravnik, glasbeni teoretik, fizik, matematik, kemik, etik, fakih, pisatelj
Pomembnejša dela	Knjiga o zdravilstvu Kanon medicine
Obdobje	Srednjeveška filozofija
Regija	Islamska znanost in filozofija
Šola/tradicija	avicenizem (islamski novoplatonizem)
Glavna zanimanja	medicina, falsifa, logika, kalam, alkimija, matematika, fizika, poezija
Pomembne ideje	reinterpretacija Aristotelove metafizike; pomembno pionirsko delo na mnogih znanstvenih področjih; smatra se za očeta moderne medicine
Vplivi Mohamed, Hipokrat, Galen, Ajurveda, Aristotel, Plotin, novoplatonizem, indijska matematika, Al-Kindi, Al-Farabi, Razi, Al-Biruni, Bratstvo iskrenosti, nestorijanski viri helenizma in medicine ter sabejski viri astronomije
Vplival na Biruni, Omar Hajam, Ibn Junis, Al-Gazali, Razi, Ibn Badža, Ibn Rušd, Suhravardi, teozofija Luči, At-Tusi, visoka sholastika, Herman Koroški, Albert Veliki, Duns Škot, Akvinski, Maimonides, R. Bacon, Buridan, Galileo, Harvey, Descartes, Spinoza

Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا‎‎, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Avicena spada med največje mislece, zdravnike in polihistorje zlate dobe islama.^[6][7][8] Napisal je 450 del. Ohranjenih je okrog 240 del, med njimi 150 filozofskih in 40 medicinskih.^[9]

Njegova najslavnejši deli sta flozofska in znanstvena enciklopedija Knjiga o zdravilstvu in medicinska eciklopedija Kanon medicine,^[10][11][12] ki je postala standardno medicinsko besedilo na številnih srednjeveških univerzah^[13] in ostala v rabi do leta 1650.^[14] Aviceno se zato poleg Hipokrata in Galena šteje za utemeljitelja klasične medicinske znanosti.^[15] Njegov medicinski in filozofski opus je v prvi polovici 13. stoletja prodrl na Zahod še pred prevodi Aristotela.

Avicenov opus vsebuje razen filozofskih in medicinskih del tudi besedila iz astronomije, alkimije, geografije, geologije, fiziologije, islamske teologije, logike, matematike, fizike in pesništva.^[16]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2} Авиценна // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1890. — Т. I. — С. 82.
   d:Track:Q24327404d:Track:Q19908137d:Track:Q602358d:Track:Q23892884
2. ↑ Сина, Абу-Али ибн-Хусейн ибн-Абдалла ибн- // Еврейская энциклопедия — Sankt Peterburg.: 1913. — Т. 14. — С. 254.
   d:Track:Q24910614d:Track:Q21096056d:Track:Q4173137
3. ↑ Авиценна // А — Аколла — 1926. — Т. 1. — С. 174-175.
   d:Track:Q20078554d:Track:Q43200213d:Track:Q28070729
4. ↑ Record #118505254 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
   d:Track:Q27302d:Track:Q36578
5. ↑ http://www.britannica.com/EBchecked/topic/45755/Avicenna/517/Additional-Reading
6. ↑ Strathern, Paul (2005). A brief history of medicine: from Hippocrates to gene therapy. Running Press. str. 58. ISBN 978-0-7867-1525-1.
7. ↑ Duignan, Brian. (2010). Medieval Philosophy. The Rosen Publishing Group, str. 89. ISBN 978-1-61530-244-4
8. ↑ Kort, Michael. (2004). Central Asian republics. Infobase Publishing, str. 24. ISBN 978-0-8160-5074-1
9. ↑ John J. O'Connor, Edmund F. Robertson. Avicenna. MacTutor History of Mathematics archive, University of St Andrews.
10. ↑ Nasr, Seyyed Hossein (2007). Avicenna. Encyclopædia Britannica Online. Arhivirano iz izvirnika 31. oktobra 2007. Pridobljeno 5. novembra 2007.
11. ↑ Edwin Clarke, Charles Donald O'Malley (1996). The human brain and spinal cord: a historical study illustrated by writings from antiquity to the twentieth century. Norman Publishing, str. 20. ISBN 0-930405-25-0.
12. ↑ Iris Bruijn (2009). Ship's Surgeons of the Dutch East India Company: Commerce and the progress of medicine in the eighteenth century. Amsterdam University Press, str. 26. ISBN 90-8728-051-3.
13. ↑ Avicenna 980–1037. Hcs.osu.edu. Arhivirano iz izvirnika 7. oktobra 2008. Pridobljeno 19. januarja 2010.
14. ↑ Medicine: an exhibition of books relating to medicine and surgery from the collection formed by J.K. Lilly. Indiana.edu. Arhivirano iz izvirnika 14. decembra 2009. Pridobljeno 19. januarja 2010.
15. ↑ Borisov, 2005, str. 155.
16. ↑ Avicenna. Encyclopædia Iranica, Online Version 2006. Iranica.com. Pridobljeno 19. januarja 2010.