Monunij

Monunij I (grško: Μονούνιος [Monoúnios]), ilirski kralj Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 290 – 270 pr. n. št..^[1] Datuma rojstva in smrti nista znana.

Monunij je za seboj pustil več arheoloških kot zgodovinskih sledov. Bil je odločen nasprotnik Makedoncev, po drugi strani pa je med invazijo Galcev kralju Ptolemaju II. Keravnu ponudil pomoč 10.000 vojakov, ki jo je Ptolemaj zavrnil. Dardanska država je med njegovo vladavino spadala med najmočnejše države na Balkanu. Vojaški pohod Galcev preko Balkana je imel za Dardanijo manjše posledice kot za Makedonijo. Dardanci so celo pregnali nekaj galskih vojaških enot, ki so se vračale iz Makedonije proti severu.

Monunij je leta 281 pr. n. št. sklenil zavezništvo z epirskim kraljem Pirom proti močni skupni nasprotnici Makedoniji. Bil je prvi ilirski vladar, ki je koval lasten denar, verjetno potem, ko je dobil oblast nad Tavlantskim kraljestvom in grškimi kolonijami ob jadranski obali.^[2] Pokopan je bil v kraljevih grobnicah v Selcë e Poshtme v mestu Pelionu. Čelada z napisom v grščini,^[3] ki so jo odkrili v Ohridu, in srebrni kovanci s kraljevimi in makedonskimi simboli kažejo na Monunijeve nadvihe iz Makedonije, morda prav v času zmede, ki je sledila galski invaziji.^[4] Po Ptolemajevi smrti je morda za krajše obdobje celo zasedel makedonski prestol.^[5]

V Mununijevem zgodovinskem obdobju je bilo več dardanskih vladarjev z imenom Monunij, zato je nastalo nekaj zmede,^[4] komu pripisati kakšno dejanje ali dogodek. Ni znano na primer kateri kralj je koval denar v Draču in kateri je ponudil vojaško pomoč Makedoncem med napadom Keltov. Predpostavka, da so kovanci Monunijevi, je vprašljiva, ker so na srebrnikih samo simboli Drača in Apolonije in jih niso našli nikjer drugje kot na obalnem nižavju. Tudi ime dardanskega kralja, ki je Makedoncem ponudil pomoč proti Keltom ni poznano, vendar ga mnogi povezujejo s tistim Monunijem, ki je koval denar v Draču.

1. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. avgusta 2012. Pridobljeno 1. julija 2012.
2. ↑ Wilkes, str. 129.
3. ↑ Wilkes, str. 197.
4. ↑ ^{4,0 4,1} Wilkes, str. 146.
5. ↑ Papazoglu, Les Origines...